Cilj novele Zakona o prijavi prebivališča, ki se začne uporabljati 27. 6. 2021, je zagotoviti dodatne ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjšanju števila neresničnih, neobstoječih, lažnih ali t. i. fiktivnih prijav, ko posamezniki na navedenem naslovu v resnici ne prebivajo.
Na upravnih enotah problematiko fiktivnih prijav na istem naslovu zaznavamo predvsem pri tujcih, voznikih v mednarodnem prometu, zaposlenih pri slovenskih delodajalcih (zaradi zdravstvenega zavarovanja, dovoljenja za stalno bivanje in združevanja družine), družinskih članih tujca, zaposlenega pri slovenskem delodajalcu (zaradi pridobivanja socialnih transferjev) in državljanih, ki dejansko prebivajo v tujini, a ohranijo rezidentstvo (davčne olajšave). Da bi bilo teh primerov čim manj, je v noveli zakona ponovno uvedena krajevna pristojnost prijave prebivališča. Zakonodaja na novo določa površinski standard za število prijavljenih oseb na določenem naslovu.
Bistvena in hkrati najpomembnejša novost novele Zakona o prijavi prebivališča je, kot že navedeno, ponovna uvedba krajevne pristojnosti za prijavo oziroma odjavo prebivališča, ki je bila več let ukinjena. To pomeni, da prijave prebivališča ne bo več mogoče urejati na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu v Sloveniji ampak bo za prijavno-odjavno obveznost pristojna krajevna upravna enota ali krajevni urad, kjer posameznik prijavlja stalno ali začasno prebivališče (npr. nekdo, ki je iz Ljubljane, in bo želel spremeniti naslov na območju Ljubljane, bo to lahko po novem storil le na Upravni enoti Ljubljana). E-prijava prebivališča bo še vedno mogoča, vendar mora posameznik izbrati krajevno pristojno upravno enoto. Ukinitev krajevne pristojnosti za prijavo prebivališča se je namreč v praksi izkazala za neustrezno, saj je to posledično vplivalo na povečanje števila domnevno fiktivnih prijav. Izhajajoč iz prakse uradne osebe na upravni enoti relativno dobro poznamo območje svoje upravne enote, zato je bistveno manjša možnost za fiktivne prijave večjega števila posameznikov na naslov, kjer do takšne prijave ne more in ne bi smelo priti. Z novo zakonodajo bo to onemogočeno.
Druga pomembna novost predmetnega zakona je uvedba površinskih standardov za število prijavljenih oseb na velikost uporabne površine stanovanja oziroma stanovanjskega objekta. Uvedba površinskih standardov, ki jih na novo določa Pravilnik o določitvi površinskih standardov za prijavo prebivališča, je dopustno število prijavljenih posameznikov na velikost uporabne površine stanovanja. Normativ uporabne površine dela stavbe za število prijavljenih oseb v posameznem stanovanju je najmanj 8 m2 na prijavljeno osebo (npr. v stanovanju velikosti 34m2 bodo lahko prijavljene največ štiri osebe). Zakonodajalec pa je določil kar nekaj izjem, za katere prej navedeni standard ne bo veljal, kot so to npr. domovi za starejše, dijaški in študentski domovi, domovi za terapevtske skupnosti, zavetišča za brezdomce, prevzgojni zavodi, vzgojni zavodi, stavbe namenjene za izvajanje socialnih programov.
Novela zakona hkrati tudi poenostavlja postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča. Upravna enota Žalec bo ob prijavi prebivališča tako dolžna preveriti podatek o namembnosti objekta, njegovi uporabni površini in številu že prijavljenih posameznikov na tem naslovu. Po novem bo uradna oseba na upravni enoti dolžna preveriti tudi nekatere podatke, ki so vezani na sistem Geodetske uprave Republike Slovenije. V primerih, ko posameznik ne predloži dokazila (npr. izjava o lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca), da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja, se posamezniku določi osem dnevni rok za dopolnitev. Če dokazila v tem roku ne predloži, zakon omogoča pristojni upravni enoti takojšnjo izdajo zavrnilne odločbe, torej brez ugotovitvenega postopka in zgolj na podlagi dejstva, da naslov, na katerega se posameznik želi prijaviti, nima hišne številke oz. številke stanovanja, stanovanjske namembnosti ali ima premajhno kvadraturo glede na število že prijavljenih oseb ali če posameznik ne more predložiti dokazila, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja.
Ob tem še droben predlog vsem, ki še nimajo urejenih podatkov oziroma prostorskih evidenc nepremičnin (hišne številke ali številke stanovanja, zahteve za vpis stavbe v kataster stavb, zahteve za vpis sprememb podatkov katastra stavb), in bodo želeli na takšni nepremičnini prijaviti prebivališče, da si to uredijo v določenem času na pristojni Geodetski upravi Republike Slovenije.
Dejstvo je, da upravna enota kot prekrškovni organ lahko posamezniku, ki krši prijavno odjavno obveznost, izreče tudi globo v višini 200 do 600 evrov. Pri sumu tovrstnih kršitev zgledno sodelujemo s Policijsko postajo Žalec.
V preteklosti smo tako v sodelovanju s policijo uvedli večje število postopkov ugotavljanja stalnih ali začasnih prebivališč za osebe, ki so bile prijavljene na naslovih z večjim številom prijavljenih oseb. Policija pa je ob ugotovitvah ponarejanja listin oz. dokazil o prijavi prebivališča že podala več ovadb zaradi storitve kaznivih dejanj overitve lažne vsebine.
Simona Stanter
načelnica
