Gradbeni zakon (GZ-1), ki se je začel uporabljati 1. junija letos, investitorjem oziroma lastnikom objektov prinaša pomembno ugodnost, saj za določena gradbenega dela ni več potrebno gradbeno dovoljenje. Uveden je pojem manjša rekonstrukcija, ki premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. To so dela, ki presegajo vzdrževalna dela na objektu, hkrati pa se ne uvrščajo več pod rekonstrukcijo, za katero je bilo potrebno po stari gradbeni zakonodaji obvezno pridobiti gradbeno dovoljenje. Pri manjši rekonstrukciji gre za izboljšavo ali zamenjavo več posameznih konstrukcijskih elementov, s katero pa se ne sme ogrožati ali poslabšati gradbenotehničnih lastnosti objekta. Investitorji oziroma lastniki objekta lahko brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje izvajate naslednja dela:
- statične ojačitve posameznega ali več posameznih konstrukcijskih elementov;
- zamenjava istovrstnih posameznih konstrukcijskih elementov, v katero spada na primer zamenjava ostrešja ali delov medetažne konstrukcije;
- zamenjava elementov javnega vodovoda in javne kanalizacije;
- dolbenje utorov in niš v nosilno konstrukcijo;
- izvedba odprtin in večjih konstrukcijskih prebojev ter povečanje obstoječih odprtin v objektu, ki ne presegajo ene tretjine površine posameznega konstrukcijskega elementa in niso širši od 2 m;
- povečanje obstoječih prebojev fasade stavbe do 2 m, pri čemer velikost povečanja odprtine ne sme presegati ene tretjine površine fasade;
- novi preboji fasade stavbe, če je ravnina fasade, na kateri se izvajajo preboji, od meje zemljišča drugega lastnika oddaljena več kot 2 m, pri čemer velikost novih prebojev ne presega ene tretjine površine fasade in noben preboj ni širši od 2 m;
- vgradnja dvigala v notranjosti objekta, s katerim se posega v nosilno konstrukcijo,
- manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter pomeni izvedbo posameznih konstrukcijskih elementov na objektu (npr. izvedba frčade, vsaj z dveh strani odprt nadstrešek na obstoječi pohodni strehi, dvig obodnega zidu pod poševno streho za višino horizontalne vezi za največ 0,3 m);
- prizidava nakladalnih ramp in klančin;
- izvedba nepohodnega konzolnega nadstreška površine do 6 m2;
- prizidava zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala, ki povezuje do tri etaže in je zunanji rob stopnišča ali dvigala oddaljen od sosednjega objekta drugega lastnika več kot 4 m.
Brez strokovnega nadzora pa izvedba zgoraj naštetih del vendarle ne bo mogoča. Za prizidavo zunanjega stopnišča ali dvigala boste investitorji oziroma lastniki nepremičnine potrebovali pisni mnenji dveh pooblaščenih strokovnjakov, in sicer s področja gradbeništva in arhitekture, ter soglasje občine glede skladnosti s prostorskim aktom. Za dela, s katerimi se povečuje prostornina objekta, boste potrebovali pisno mnenje le enega pooblaščenega strokovnjaka, in sicer s področja gradbeništva, ter soglasje občine. Za vsa ostala zgoraj navedena dela (navedena od prve do osme alineje) pa bo za izvedbo manjše rekonstrukcije zadoščalo le mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva. Po izvedbi manjše rekonstrukcije mora strokovnjak s področja gradbeništva pisno potrditi še ustreznost izvedenih del.
Brez gradbenega dovoljenja in prijave začetka gradnje boste na obstoječih objektih ali na območju njegove zunanje ureditve lahko izvajali še vzdrževalna dela, ki so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta, izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, in manjši inštalacijski preboji, ki niso manjša rekonstrukcija, kot npr.:
- dela v objektu (pleskanje, popravilo ali zamenjava ometov in poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, suhomontažna dela, izvedba/odstranitev lahkih nenosilnih sten …);
- dela na ovoju objekta in zasteklitve (prenova fasade, zunanjega stavbnega pohištva in strešne kritine na način, da se s posegi bistveno ne odstopa od prvotne zasnove objekta, vgradnja strešnih oken, zasteklitev lož, balkonov in zunanjih stopnišč, namestitev senčil, nepohodnega konzolnega nadstreška nad vhodom površine do 2 m²);
- vzdrževanje vgrajenih inštalacij in tehnoloških naprav, potrebnih za delovanje objekta (popravilo ali zamenjava naprav in napeljav na električnih, telekomunikacijskih, strelovodnih, vodovodnih, kanalizacijskih, ogrevalnih in prezračevalnih ter dimovodnih sistemih, popravilo/zamenjava priključkov);
- namestitev novih inštalacij in tehnoloških naprav, potrebnih za delovanje objekta (namestitev novih naprav in napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo, tudi za izkoriščanje obnovljivih virov energije in hranilnike energije, namestitev novih električnih in telekomunikacijskih napeljav in strelovodne zaščite ter vodovoda, kanalizacije, vključno s sistemi za shranjevanje in rabo padavin, in strojne opreme za delovanje objekta, namestitev dimniških tuljav);
- dela v zvezi z vzdrževanjem zunanje ureditve objekta (izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo za ureditev dvorišča in vrta, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, ter izvedba nakladalnih ramp, klančin, dostopov in drugih ureditev za dostop in neovirano rabo objekta);
- manjša dela na konstrukcijskih elementih objekta (vzdrževanje nosilnih konstrukcijskih elementov in manjši inštalacijski preboji konstrukcijskih elementov premera do 16 cm, ki ne zmanjšujejo bistveno njihove nosilnosti);
- druga vzdrževalna dela na gradbenih inženirskih objektih (vzdrževanje in popravilo konstrukcijskih elementov, vzdrževanje drugih delov objekta in njegove izboljšave).
Pogoj za izvedbo naštetih vzdrževalnih del je, da morajo biti ta v skladu s prostorskim izvedbenim aktom občine, gradbenimi predpisi in predpisanimi pridobljenimi mnenji mnenjedajalcev (nosilci javnih pooblastil, kot so npr. upravljavci komunalnih, energetskih, elektrokomunikacijskih vodov, plinovodov, direkcija za infrastrukturo, za vode, zavod za gozdove, za varstvo narave, kulturno dediščine …), kadar se izvajajo v območju varovalnih pasov in varovanih območij. Obveznost pridobitve mnenj (soglasij) velja tako za posege v varovana območja, kjer zaradi varstva javnega interesa velja poseben režim, ki je namenjen varovanju narave, okolja, kulturne dediščine, voda, gozdov ipd. kakor tudi za posege v varovalnem pasu ob gospodarski javni infrastrukturi (javnih cestah, elektrovodih, železnicah, plinovodih). Podatke o pogojih umeščanja objektov v prostor, o varovalnih pasovih ter varovanih območjih so razvidni iz lokacijske informacije, ki jo lahko pridobite na pristojni občini. Tako boste morali npr. pri zamenjavi strešne kritine ali obnovi fasade najprej pri krajevno pristojni občini preveriti, če je na vašem območju morda predpisana posebna barva fasade ali kritine (oz. material) in če so potrebna mnenja za izvedbo v varovalnem pasu ali varovanem območju.
Simona Stanter, načelnica Upravne enote Žalec
